O domačiji
Domačija pri Pušnarjevih je najprej nastala kot nadomestna zgradba. Lastnik si je namreč sezidal zbiralnik za vodo ali »Pušo«, kot so mu včasih rekli. Od tod tudi ime domačije, pri »Pušnarjevih«. Ta gradnja datirav obdobjepred letom 1800, vendar slikovnih virov o tem ni. V katastru (Franciscejski kataster za Kranjsko ) iz leta 1822 je že razvidno, da je tam stala manjša hiša. Sam objekt se je počasi širil in v letu 1874 dobimo osrednji del hiše. To je razvidno tudi iz osrednjega portala ob vhodu hiše. Hiša ima bogato zgodovino, saj so se v njej rodili in živeli za tiste čase pomembni ljudje.
Družinsko drevo sega do leta 1580, ko je predhodnik družine Božič živel v Vipavi (Božo oz. Božidar oz. Oriendus ex Acguis Figidis iz Vipave Frei Herr von Vippach). Pred tem datumom ni pisnih dokazov, saj gre za dokaj pogost priimek Božič. Prva naselitev Božičev v Dolgo poljano (takrat Velike Njive ali Langenfeld) je bila leta 1770. Sopotnik Božičev je tudi ime Andrej in navada je bila, da je bil v vsaki generaciji en sin z imenom Andrej. Tako so iz domačije izhajali župani (Andrej Božič), inovatorji (Jože Božič), misijonarji (Pater Andrej Božič) in akademika Peter Raspor in Andrej Raspor, slednji je tudi aktualni gospodar.
Na kmetiji so se ukvarjali z vinogradništvom, sadjarstvom, poljedelstvom, živinorejo in čebelarstvom. Bili pa so tudi znani mizarji.
Hiša s svojo idealno postavitvijo sever-jug nudi zavetje pred vipavsko burjo. Poleg tega omogoča, da se temperatura akumulira na dvorišču. »Latnik« iz vinske trte je sopotnik hiše in ga najdemo tudi na najstarejših slikah iz časa okrog leta 1900. Ustno izročilo pa pravi, da je bila trta tu prisotna že prej. Trta sicer ni več originalna, saj se je prejšnja trta posušila ob obnovi leta 1974. Prejšnja trta naj bi bila posajena okrog leta 1880, takoj po zaključku gradnje. Tudi prvoten čebelnjak je bil pri prenovah odstranjen. Sedanji pa služi kot večnamenski družabni prostor.
Vipavska dolina
Vipavska dolina leži na zahodu Slovenije, na prehodu iz osrednje Slovenije v Furlansko nižino. Od vzhoda proti zahodu se nad dolino dvigujejo planote Nanos, Hrušica in rob Trnovskega gozda. Na jugu Vipavsko dolino od Krasa ločijo Vipavski griči. Na zahodu se Dolina končuje z Goriško ravnjo. Dolina je majhna, skupaj meri le 310 kvadratnih kilometrov. Vendar ji prav to daje njeno edinstvenost, saj je relativno nenaseljena in pristna. Od povirja potoka Močilnika pod Razdrtim do Goriške ravnine ob državni meji z Italijo meri Vipavska dolina v dolžino okrog 40 km. V smeri od vzhoda proti zahodu se dolina deli na zgornjo, srednjo in spodnjo Vipavsko dolino, najbolj poseljena je zgornja.
Sama zasnova je ledeniškega izvora, ki pa se je zaradi nanosa reke z leti zaradi nanosa humusa spremenila v rodovitno dolino. Dno doline je gladko, po sredini pa teče reka Vipava, ki se nato izliva v Sočo. Submediteransko podnebje Vipavske doline pomembno krojita neprestano menjavanje toplega, vlažnega jugozahodnega vetra, imenovanega mornik, in burje, mrzlega severovzhodnega vetra, ki večkrat zapiha s Trnovske planote. Za dolino so značilne mile zime in zmerno vroča poletja ter okrog 1500 mm letnih padavin, z viškoma pozno spomladi in jeseni. Submediteranske naravne značilnosti ima dolina zaradi mešanja celinskih in sredozemskih podnebnih vplivov, ki vplivajo tudi na druge naravne dejavnike. Pri tem gre predvsem za vpliv na hidrološke razmere, rastje in prst, saj v dolini prevladuje eocenski fliš. Gozdovi poraščajo le tretjino površja Vipavske doline.
Vipavska dolina je bila v ugledno družbo desetih evropskih destinacij uvrščena v okviru izbora Best in Europe 2018, s katerim Lonely Planet predstavlja najbolj vznemirljive, a doslej premalo cenjene destinacije na kontinentu. S svojim strokovnim izborom želijo v medijski hiši Lonely Planet popotnikom predstaviti manj obiskane regije, drugačne priložnosti za obisk mest in skrite popotniške dragulje.
Dolga poljana
Dolga Poljana je tipična vipavska vas, leži na prisojni strani Vipavske doline, med Ajdovščino in Vipavo. V vasi je še nekaj avtohtonih hiš. Spada v skupno župnijsko faro Budanje. Nad vasico leži daleč po dolini vidna Podrta gora, pobočje polno velikih skal. Skozi vas poteka povezovalna cesta iz smeri Ajdovščina – Vipava proti Colu - Kovku, priljubljeni točki za padalce in zmajarje. Na vasi obstaja le še ena velika in tri manjše kmetije, nekaj obrtnikov, ostali prebivalci pa so zaposleni drugje. V vasi je nekaj vzrejevalcev konj ter večji čebelar. Vas ima športnorekreacijski center v Martinšah. Tam je poleg igral za otroke, košarkaško igrišče, igrišče za mali nogomet in rokomet ter balinišče.
Dolga poljana je nastala najprej kot pastirsko naselje. Pastirji so si namreč pripravili bivališča, da so lahko pazili čredo pri paši. Globlje v dolini se je namreč zaradi poplav reke Vipaveobčasno zadrževala voda. Zato so se morali umikati višje, ob obronke Trnovskega gozda oz. Gore. Tako se prve hiše pojavijo okrog leta 1600. Točnih datumov nastanka vasi ni.
